Zahodno od mesta oz. od obizja se razširja v vsej svoji veličini gost iglasti gozd. Na začetku ne raste nobeno drobno grmičevje, ampak se gozd takoj začne z debelimi, ogromnimi iglavci. Bolj tavaš proti sredini gozda, bolj postajajo drevesa debelejša, visoka, ter ogromna. Pri tem so tudi drevesa vedno bolj blizu skupaj, kar prepriči vstop svrtlobi. Zato je vedno bolj proti sredini gozda bolj temno. Stare bajke pravijo, da točno na sredini gozda, kjer svetloba sploh ne dohaja notranjosti, raste mogočno, najstarejše drevo v vsem gozdu. Vsakemu živemu mislečemu bitju izpolni eno željo, pod pogojem, da ni izrečeno pod koristolubljem ali drugim zlim namenom. Vsak, ki se že podal na to pot nikoli ni prišel do tega drevesa. Vsak ki je začel pot, se je vrnil ob koncu poti na enak konec. Nihče ni znal tega razložiti. Šepeta se, da drevo samo, namerno obrne ljudi, da se začnejo vračati po poti, po kateri so prišli.Noben pa še tudi ni prehodil celotnega gozda po premeru, niti ljudje s krili, ki so ga skušali preleteti. Zato tudi širina gozda ostaja skrivnost.